Na naši šoli  so v projekt aktivno vključeni učenci 6. b in 6. c razreda. Vsak učenec je dobil po enega vrstnika iz druge države, s katerim si bo dopisoval. Učenci so med uro angleščine napisali pismo, v katerem so se na kratko predstavili, v okviru razredne ure pa so izdelali še voščilnico.

 

Pisma in voščilnice smo si izmenjali na mednarodnem strokovnem usposabljanju, ki je potekalo v decembru na naši šoli.

V današnjem času je že pisanje pisem v papirnati obliki posebnost, prejem in odpiranje takih vrst pisem pa je pravo doživetje. Kako so se ob tem počutili učenci, lahko preberete v primerih refleksij:

“Ko sem pisala prvo pismo, sem čutila novo prijateljstvo med mano in njo. Zelo sem bila sproščena in zanimalo me je, kaj bo ona napisala meni.”

“Dobila sem pismo, ki sem ga težko pričakovala. Pisma sem bila zelo vesela in bilo mi je všeč, saj sem razumela, kaj je pisala.”

“Ko sem pismo pisala sem bila vesela in polna energije. Ko sem ga dobila sem bila vesela, neučakana in polna občudovanja.”

“Ko sem pisala moji dopisovalki sem se počutila lepo, srečno in veselo. Nikoli še nisem nikomur pisala pismo ali voščilnico v drugo državo. Bilo mi je lepo, ker sem spoznala nekoga od daleč proč in je povedala nekaj o sebi. Bila sem presrečna, ko sem dobila njeno pismo in voščilnico. Nisem pričakovala, da bo iz moje voščilnice začela peti pesem. Ko sem prebrala njeno pismo, se mi je zdelo, da je fajn punca, prijazna in mi je lepo, da trenira balet. Bila sem zelo vesela in rada bi slišala njen komentar na mojo voščilnico in pismo.”

“Počutil sem se dobro. Bilo je zanimivo pisati nekomu, ki ga ne poznam. Ko sem pismo dobil, mi je bilo lepo izvedeti, da ima tudi on mlajšo sestro in psa, prav tako kot jaz.”