V torek, 28. maja 2019, smo se skupina učiteljic, pedagoginja in ravnatelj odpravili v Bolgarijo na trodnevno strokovno ekskurzijo.

V sredo zjutraj so nas na osnovni šoli Elisaveta Bagriana v Slivnu že čakali učenci in učitelji. Na vhodu nas je pozdravila ravnateljica in učenci, oblečeni v narodne noše. Za dobrodošlico so nam ponudili praznično pečen kruh, okrašen s cvetovi iz testa. Odlomili smo košček kruha in ga pomočili v sol z začimbami. Nato smo odšli mimo učencev, ki so nas pozdravili z navdušenim “welcome” do avle, kjer so nas čakali vsi učenci šole in nas sprejeli z močnim aplavzom. Ravnateljica nas je še uradno pozdravila. Učenci so pripravili program, kjer so nam zaplesali v narodnih nošah nekaj njihovih tradicionalnih plesov; učenca sta tudi zapela.

Po prireditvi so učenci odšli k pouku, mi pa smo občudovali njihovo čudovito avlo. Spoznali smo učitelja, ki jo je poslikal. Povedal nam je, da je slikal 7 let in da so upodobljeni šolski predmeti, meseci, letni časi… Nato smo si ogledali šolo. Vstopili smo v prvi in drugi razred, kjer so imeli učenci ravno angleščino in so nam zapeli pesmico. V daljšem odmoru smo videli, kako nekateri učenci pridejo v avlo, kjer je glasba oz. plesni odmor in nato plešejo. Pridružilo se jim je tudi nekaj učiteljev. Plesali so njihove tradicionalne plese, pa tudi moderne.

Nato smo odšli v telovadnico, kjer nam je vodja projekta bolgarske šole predstavila program “Šola za starše” – program, ki so ga vpeljali na njihovi šoli. Na šoli dvakrat mesečno organizirajo dejavnosti, na katere so vabljeni starši kot aktivni udeleženci. Namen teh dejavnosti je socialna inkluzija staršev v aktivnosti z otroci. Ugotovili so, da starši potrebujejo take delavnice, da so z njimi zadovoljni. Opazili so večjo povezanost s svojimi otroki. Eno takih dejavnosti so nam prikazali: Učenci in njihovi starši so se razdelili v dve skupini, učitelj športa  je postavil poligon. Skupini sta med seboj tekmovali.

Po kosilu smo imeli predstavitve in analize delavnic Jaz in Ti. V popoldanskem času pa smo se odpeljali na izlet proti Črnemu morju. Vreme je bilo temu zelo naklonjeno, saj je bilo sončno in vroče.  Občudovali smo pokrajino, ki je precej ravninska. Veliko je kmetijskih zemljišč, saj smo videli njive pšenice, sončnic, nasade češenj in vinograde. Njihove hiše so precej skromne, vrtovi niso urejeni in se precej razlikujejo od slovenskih. Po dolgi vožnji smo prispeli v Burgas, kjer smo se sprehodili do peščene plaže. Nekateri so se že kopali in sončili.

Po kratkem sprehodu smo se odpeljali še do mesta Nesebar, kjer stari del mesta stoji na polotoku in je pod Unescovo zaščito. Tukaj so ostanki rimskih stavb in veliko starih stavb. Mesto je zelo turistično in je veliko prodajalcev spominkov, nakita…

V četrtek smo začeli dan v razred, kjer so imeli pouk učenci vključeni v projekt. Razredničarka nam je predstavila, kako rešujejo konfliktne situacije. Povedala je, da so učenci sedaj, po izvajanju delavnic iz projekta, bolj povezani.

Prišla je televizijska ekipa, ki je posnela prispevek o projektu. O njem so nekaj povedali vodje projektov vseh treh držav in učenca iz bolgarske šole.

Nato smo se učitelji razdelili v dve skupini: vodje projekta so imeli projektni sestanek, ostali pa hospitacije. Ogledali smo si, kako poteka pouk pri glasbi, potem pa smo odšli v manjšo telovadnico, kjer smo videli, kako se mlajši učenci učijo plesati njihove tradicionalne plese. Najprej so se ogreli, nato pa so ponovili korake iz različnih plesov in na koncu odplesali tudi cel ples. Učenci so nas peljali še na ogled šole, nam povedali, da imajo bazen. Njihova šola je velika in svetla, s prostornimi hodniki, imajo tudi atrije. V enem so nam pripravili tudi malico. Tudi okrog šole imajo zelo veliko prostora ter veliko igrišč. Učenci so nam povedali, da v šoli nimajo ne malice in kosila. Hrano si prinesejo s seboj ali pa jo kupijo v šolski kantini.

V popoldanskem času smo obiskali samostan Kabile. Tam smo si ogledali protestantsko cerkev. Kasneje smo si ogledali še mesto Sliven. Sprehodili smo se skozi mesto, ki je v centru lepo urejeno in podobno našim mestom, malo iz centra pa so stavbe slabo vzdrževane, niso obnovljene. Na mestnem trgu smo videli tudi nastop otroških folkornih skupin. Kasneje smo izvedeli, da bo za vikend v mestu potekal mednarodni otroški festival folkornih skupin.

V petek zjutraj nam je vodja bolgarske partnerske šole predstavila projekt Otherness, v katerem so pripravili zbirko energijskih iger, sprostitvenih vaj in delavnic na teme človekove pravice, različnost ter aktivno državljanstvo. Preizkusili smo delavnico “komar”, s katero krepimo energijo in povečujemo zbranost.

Skupina učiteljev se je ponovno razedlila na projektni sestanek in hospitacije k uri bolgarščine in matematike. Ogledali smo si pouk bolgarščine v 7. razredu. Pri uri so se pogovarjali o Malem princu. Ena učenka je imela predstavitev v Power Pointu in učiteljica je ob tem še kaj povprašala in utrjevala snov. Vse telefone so imeli na katedru in ob koncu ure so navedli tudi, v katerih bolgarskih pesmih se pojavi Mali princ in eden od učencev je na telefonu poiskal pesem in so jo potem poslušali. Matematika je potekala v 6. razredu, kjer so učenci utrjevali snov površine ter prostornine kocke in kvadra. Po vrstah jih je učiteljica razdelila v tri skupine, ki so potem izbirali številke nalog in jih reševali ter med seboj tekmovali. Videli smo, da so učenci že zjutraj nosili v šolo šopke rož. Povedali so nam, da je bil ta dan za učence nižjih razredov zadnji dan pouka in da so prinesli svojim učiteljicam rože.

Po zaključni evalvaciji nam je ravnateljica podelila priznanja za udeležbo. Poslovili smo se od bolgarskih učiteljev in ravnateljice ter se ob 13.30 odpeljali proti Plovdivu skupaj vodjo projekta bolgarske partnerske šole in pomočnico ravnateljice. Odpeljali smo se še v vročem vremenu, po poti pa se je vedno bolj oblačilo in začelo deževati.

V Plovdivu, v katerem sta dve rimski gledališči, ostanki srednjeveškega obzidja in stolpov, turška kopališča in mošeje smo si ogledali stari del mesta in videli antično gledališče in rimski stadion, veliko starih stavb, kmalu pa je začelo močno padati. Proti avtobusu smo se sprehodili skozi center mesta, ki je sodoben. Plovdiv je letos evropska prestolnica kulture. Ko smo čakali na avtobus, je še enkrat začelo močno deževati.

Večer smo preživeli v Sofiji, od koder smo poleteli nazaj domov.